Splošno o avtohtonih sortah
V zadnjih letih se vse močneje pojavlja potreba po ponovnem odkrivanju starih, pozabljenih sort. Eden od razlogov je vsekakor nasprotovanje globalizaciji okusa vina, ki ga s seboj prinašajo po vsem svetu razširjene sorte, kot npr. Cabernet sauvignon, Merlot, Syrah, Chardonnay, Sauvignon in nekatere druge. Dejstvo je, da lahko nekatera manjša evropska vinogradniška območja konkurirajo poplavi ‘globalnih’ vin iz novega sveta le tako, da ponudijo nekaj drugačnega, nekaj njim lastnega. Sajenje in vinifikacija avtohtonih sort vsekakor prispeva k večji raznolikosti vinske ponudbe. Zavedati se moramo, da v vinorodnem okolišu Slovenska Istra že sedaj prevladujejo naše avtohtone in domače sorte kot npr. refošk, malvazija in muškat, kar je seveda velik potencial za vstop naših vin na tuja tržišča. Poleg tega je pa Slovenska Istra izjemno bogata tudi z drugimi manj pomembnimi sortami, ki verjetno nikoli ne bodo dosegle večjega ekonomskega pomena so pa vsekakor dokaz, da ima vinogradništvo v Slovenski Istri večtisočletno tradicijo.
Zgodovina Maločrna
Zgodovinski spomin na to sorto ne seže prav daleč oz. ni ravno bogat. Izvor sorte je neznan, v Istri je pa dokumentirano prisotna več stoletij.
Razširjenost
V preteklosti je bil Maločrn v Istri precej razširjena sorta. Pred pojavom trsne uši so rdeče sorte refošk, plavinica, hrvatica in plavina v nekaterih delih Istre predstavljale skoraj 100 % sortimenta v vinogradu. To je bila dediščina srednjega veka, ko so zaradi verskih obredov uporabljali zgolj rdeče vino. Danes je maločrna v Istrskih vinogradih zelo malo se pa v zadnjih letih marsikateri vinogradnik odloča za ponovno sajenje te sorte, tudi z namenom samostojne vinifikacije. V slovenski Istri je po uradnih podatkih Maločrn zasajen na 6,36 ha (18.167 trsov).
O njeni razširjenosti priča tudi veliko število sinonimov med katerimi so najbolj pogosti maločrn, plavina, plavinica, negra tenera, piccola nera in rossarda. V hrvaškem delu Istre je poznana še pod imeni surina, šurina, šurinaž, muljavac, hršćavac, hrustanec, mali plavčić.
Ampelografske lastnosti
Maločrn je srednje bujna do bujna sorta. Je precej odporen na pepelasto plesen in peronosporo. Pridelek Maločrna je reden in velik, nedvomno sorta spada med masovnice. Značilnost sorte je, da grozdje zori neenakomerno, na istem grozdu najdemo rdeče, modre in vmes še zelene jagode, kar je lahko tudi posledica velikih pridelkov. V zrelosti je grozdje uniformne temno modre barve z močnim poprhom. Meso jagode je neobarvano, zelo sočno, mehko, prijetnega sladko-kiselkastega okusa. Za kakovosten pridelek je obvezna majhna obremenitev in dodatno redčenje grozdja. V moštu je povprečno 75-90o Oe sladkorja, titracijske kisline so v povprečju med 7,0 in 9,0 g/l.
Trije tipi Maločrna:
- ‘B1’ Balotić: Manjši grozdi (139 g), manjši pridelek (6 kg), jagode so temno modre barve, višje sladkorne stopnje (88 oOe)
- ‘B’ Balotić navaden: Veliki grozdi (202 g), velik pridelek (10 kg), jagode so rdeče barve, srednje sladkorne stopnje (77 oOe)
- ‘BR’ Balotić rose: Srednje veliki grozdi, srednje velik pridelek (7,5 kg), jagode so roza barve, nizke sladkorne stopnje (69 oOe)
Vinifikacija
V Slovenski Istri bomo težko našli vino iz 100 % maločrna. Starejši vinogradniki ga imajo povečini zasajenega kar med trsi refoška in ti dve sorti tudi vinificirajo skupaj. Zvrščanje refoška in maločrna je v Istri že kar tradicija, saj velja da drugi prvemu ublaži kislino in ga naredi bolj pitnega ter harmoničnega.
Poleg tega se strokovna vinogradniška stroka s to sorto v preteklosti ni kaj dosti ukvarjala, tako da imamo le malo tehničnih podatkov o tej sorti, pa še ti so večinoma neurejeni in nesistematični, tako da je zelo težko podajati konkretne rezultate.
Meritve za kakovost pomembnih parametrov so omejene zgolj na vsebnost reducirajočih sladkorjev in titracijskih kislin. V prihodnosti bi bilo potrebno preučiti tudi polifenolno (tanini, antociani) strukturo maločrna ter kakovost pri nižjih pridelkih.
Glede na kakovost vin in glede na do sedaj izmerjene in objavljene parametre kakovosti grozdja lahko sklepamo, da je maločrn primeren predvsem za predelavo v lažje, harmonično in prijetno rose vino z zaznavno svežino. Vkolikor bi iz te sorte želeli potegniti kaj več, se pravi več barve in seveda več taninske strukture bi bilo potrebno izbrati pravi tip maločrna (‘B1’ Balotić), izbrati ustrezno lego in seveda drastično omejiti pridelek. Vprašanje je le, ali je to smiselno je pa vsekakor izziv, saj je očitno zaradi visokih pridelkov pri tej sorti potencial vsekakor zanimiv.
Iz Maločrna so bojda delali tudi pozne trgatve. Grozdje so potrgali pozno v novembru, ko je odpadlo listje ali ga je oparila slana. Vino iz pozne trgatve je imelo 13,0 ali več vol. % alkohola, več telesa in bogat, zrel vonj.
